- Zajem prostorskih podatkov.
- Zajem podatkov iz različnih virov.
- Obdelava prostorskih podatkov.
- Vpis podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
- Izgradnja in vzdrževanje prostorskih informacijskih sistemov.
- Izdelava odlokov na osnovi prostorskih podatkov.
- Podpora uporabnikom.
- Priprava podatkov o namenski rabi zemljišč za potrebe vrednotenja nepremičnin.
- Vzdrževanje podatkov o občinskih cestah (dopolnjevanje banke cestnih podatkov in izdelava odlokov o občinskih cestah).
Zajem prostorskih podatkov
Ključni element vsakega informacijskega sistema so podatki. Temu tudi mi posvečamo veliko pozornost. Predvsem pri izdelavi katastrov gospodarske javne infrastrukture je večkrat potreben tudi terenski zajem podatkov. Bogate izkušnje imamo s terenskim zajemom podatkov:
- vodovodnih sistemov,
- kanalizacijskih sistemov,
- javne razsvetljave,
- osi občinskih cest in
- prometne signalizacije (talne in vertikalne).
Zajem izvajamo z lastno GPS napravo. Večino zajetih objektov tudi fotografiramo ali posnamemo z video kamero. Vse te posnetke objektov lahko potem uporabniki pregledujejo skupaj z ostalimi prostorskimi podatki.
Pri terenskem zajemu podatkov nam zelo pomagajo tudi izkušnje, ki smo jih pridobili pri vzpostavljanju obratnih katastrov za vzdrževalce gospodarske javne infrastrukture kot tudi pri pripravi podatkov za oddajo le-teh v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture na Geodetski upravi Republike Slovenije.
Terenske zajeme infrastrukturnih sistemov smo izvedli na območju občin: Cerkno, Radeče, Hrpelje-Kozina, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Gornja Radgona, Turnišče, Dobrovnik, Odranci, Zagorje ob Savi, Bistrica ob Sotli, Vrhnika, Vojnik, Šoštanj, Postojna, Ribnica, Pivka, Litija ter Koper.
Zajem podatkov iz različnih virov
Mnogokrat je vir podatkov za pripravo le-teh podatkov za oddajo v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture načrt (projekt za pridobitev gradbenega dovoljena, projekt izvedenih del) v digitalni obliki. Pretvorba le-teh v predpisano obliko ni enostavna. Pri tovrstnem zajemu uporabljamo zahtevno GIS in ETL (extract, transform, load) programsko opremo, ki smo jo nadgradili z našim znanjem in izkušnjami. Izdelali smo tudi aplikacije za topološko in atributno kontrolo podatkov, ki jo uporablja Geodetska uprava Republike Slovenije za preverjanje podatkov pri vpisu v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
Kot vir za izdelavo podatkov v digitalni obliki so pogosto karte v analogni (papirnati) obliki. Le-te skeniramo in digitaliziramo s posebej za te namene izdelanimi orodji.
Obdelava prostorskih podatkov
Pri zahtevnejših projektih moramo obdelovati več različnih podatkov, ki pa direktno med seboj niso primerljivi. V teh primerih posvečamo veliko pozornost analizi vsakega podatka posebej, da ugotovimo katere podatke je sploh mogoče medsebojno primerjati in jih uporabiti v projektu.
Digitalni podatki vsebujejo lahko, za tistega, ki podatke obdeluje, mnogo pasti, zato je potrebno dobro poznati vir, način izdelave, časovni presek podatkov in natančnost (prostorsko in vsebino opisnih podatkov) le-teh.
Le s skrbno pripravo podatkov in natančno obdelavo so lahko rezultati obdelav prostorskih podatkov dobri in uporabni. Na osnovi dobro izvedenih projektov, kjer je bila zahtevna obdelava prostorskih podatkov ključna, so naše stranke močno optimizirale določene delovne procese in s tem prihranile velika sredstva, nekateri pa so opazno povečali prihodke.
Vpis podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture
Na osnovi kvalitetnega zajema in obdelave podatkov ter izvedenih topoloških in atributnih kontrol podatkov smo v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture vpisali že več kot 90 različnih infrastrukturnih vodov:
- vodovod,
- kanalizacija,
- občinske ceste,
- javna razsvetljava,
- odlagališča odpadkov,
- telekomunikacijska infrastruktura (kabelski vodi, oddajniki, radijske postaje).
Tudi Geodetska uprava Republike Sloveniji pri vpisu podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture za topološko kontrolo in kontrolo opisnih podatkov uporablja aplikacijo, ki smo jo razvili v našem podjetju.
Izgradnja in vzdrževanje prostorskih informacijskih sistemov
Časi enega računalnika s prostorskimi podatki, ki jih je obdeloval za potrebe ustanove ali podjetja so mimo. Prostorski informacijski sistemi so realnost in potreba mnogih zaposlenih v ustanovah in podjetjih. Dodatno vrednost pa prostorski informacijski sistemi dobijo, ko jih povežemo z drugimi informacijskimi sistemi, ki potrebujejo prostorsko komponento. Organizacija samega prostorskega informacijskega sistema zahteva veliko znanja in izkušenj na tem področju. Za povezovanje z drugimi informacijskimi sistemi pa je potrebno sodelovanje tudi avtorjev le-teh.
Lahko se pohvalimo, da smo že povezali nekatere druge informacijske sisteme s prostorskimi in dosegli mnoge sinergije.
Ravno zato posvečamo pri zasnovi prostorskih informacijskih sistemov veliko pozornost načinu izmenjave podatkov, organizaciji delovnih procesov, dimenzioniranju baz podatkov in predvsem zahtevam končnih uporabnikov.
Lahko rečemo, da dva prostorska informacijska sistema nista popolnoma enaka. Vedno smo se prilagodili naročniku in podatkom s katerimi razpolaga.
S stalnim razvojem rešitev in kvalitetno podporo uporabnikom dnevno zagotavljamo delovanje prostorskih informacijskih sistemov v več kot 60 ustanovah oziroma podjetjih z več kot 300 uporabniki.
Izdelava odlokov na osnovi prostorskih podatkov
Poleg informacijske podpore pri izdelavi odločbe o komunalnem prispevku s partnerskim podjetjem ESPRI izdelujemo tudi odloke o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloke o odmeri komunalnega prispevka. Natančna obdelava prostorskih podatkov, ki so ključni pri oblikovanju višine komunalnega prispevka, omogoča tudi izvajanje različnih simulacij in preračunov pred sprejetjem odloka. Lahko se pohvalimo, da do sedaj nismo imeli težav pri predstavljanju odlokov na odborih in na občinskih svetih. Tudi izvajanje odlokov, ki smo jih pripravili ni težavno. Vsem našim naročnikom zagotavljamo tudi kvalitetno podporo pri izvajanju le-teh.
Podpora uporabnikom
Vsi uporabniki naše programske opreme imajo v ceni vključeno brezplačno pomoč 12 mesecev. Po preteku le-teh pa ponudimo strankam pogodbo o vzdrževanju programske opreme, obnovo standardnih prostorskih podatkov, pomoč pri uporabi programske opreme ter določen obseg ur za obdelavo podatkov, tiskanje kart in druga opravila.
Našim uporabnikom nudimo podporo vsak dan od ponedeljka do petka in sicer preko telefona, elektronske pošte in preko oddaljene pomoči. V dogovoru s stranko lahko prevzamemo tudi vzdrževanje baze podatkov.
Priprava podatkov o namenski rabi zemljišč za potrebe vrednotenja nepremičnin
Sestavni del podatkov registra nepremičnin, v katerem se vodijo podatki o vseh nepremičninah, je tudi podatek o namenski rabi zemljišč. Podatke o namenski rabi zemljišč pa vodi občina v občinskih planskih aktih.
Geodetska uprava Republike Slovenije je na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN vzpostavila evidenco Register nepremičnin (REN). V evidenco REN, ki je javna evidenca, so med drugimi podatki na osnovi Uredbe o določitvi podskupin znotraj posameznih skupin istovrstnih nepremičnin in o podatkih za pripis vrednosti po podskupinah nepremičnin, vpisani tudi podatki o osnovni namenski rabi z deležem površine posamezne namenske rabe za zemljišča brez sestavin, kot so jih posamezni lastniki neprimičnin posredovali v letu 2007. Geodetska uprava Republiki Sloveniji je na osnovi izvedenih analiz podatkov ugotovila, da zbrani podatki niso povsem konsistentni in ustrezni. Med stavbna zemljišča so npr. vključena zemljišča, ki so sicer formalno zazidljiva, dejansko pa so obremenjena z mnogimi omejitvami ali pa sploh niso zazidljiva zaradi ažurnosti veljavnih aktov.
Ker podatki o namenski rabi zemljišč vplivajo na izračun vrednosti nepremičnin, lahko pričakujemo večje število pripomb in pritožb na pravilnost podatkov o namenski rabi zemljišč ob pripisu vrednosti posameznim nepremičninam. V mesecu juniju 2009 je bila sprejeta nova Uredba o določitvi podskupin znotraj posameznih skupin istovrstnih nepremičnin in o podatkih za pripis vrednosti po podskupinah nepremičnin. Le ta definira, da so zemljišča za gradnjo stavb, zemljišča brez sestavin, ki so po namenski rabi v skladu s prostorskimi akti določena za graditev stavb. Dokler niso v občinskih prostorskih aktih določene podrobnejše namenske rabe v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju, se kot zemljišča, za gradnjo stavb po tej uredbi štejejo tista nezazidana stavbna zemljišča, za katera je v občinskih prostorskih aktih določeno, da je na njih dopustna gradnja novih stavb in so vključena v območja, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ter druga zemljišča brez sestavin, ki so z občinskimi prostorskimi akti namenjena za graditev stavb.
Podatke o namenski rabi zemljišč je potrebno obnavljati vsaj enkrat na leto, kajti ob spremembah parcelacije, se podatek o namenski rabi zemljišč ne prenaša. Ti podatki so tudi zelo pomembni pri uveljavljanju raznih pravic socialne pomoči.
V podjetju TerraGIS smo oddali tovrstne podatke za več kot 50 občin od 2007 do danes. Podatki morajo biti pripravljeni v posebej za ta namen določeni obliki, ki jo je predpisala Geodetska uprava Republike Slovenije.